TANTI AUGURI PANTOFOLO MIO!
Oggi compi il tuo terzo compleanno e non riesco a credere come siano passati veloci questi tre anni! Non dobbiamo dimenticarci anche di quei nove mesi quando eri nel mio pancione! Quel venerdì 16, quando mi hanno portato nella sala operatoria, non sapevo cosa aspettarmi. Ero tanto ansiosa, nervosa e non vedevo l’ora di vederti e stringerti tra le mie braccia! Mezz’ora dopo ho sentito che l’ anestesista aveva detto: “Che grande che è questo bambino!” Poco dopo ho sentito il tuo pianto e finalmente ho potuto vederti! La prima cosa che ho pensato, e che ho detto a tuo papà: “Ma è brutto!” Pesavi 4200 g e, nell’ ospedale, non avevo portato nessun vestito che ti andasse bene, erano tutti troppo piccoli! 🙂 Dopo qualche ora, quando ti hanno fatto tutte le visite, ti hanno lavato e , finalmente, hai aperto quei tuoi occhioni blu, la prima impressione, che eri brutto, è andata dimenticata, eri il bimbo più bello del mondo! Da allora sono passati tre anni e oggi sei un bambino vivace, solare, testardo e molto curioso! La tua prima parola era : papà, anche se oggi sembra come se avessi solo la mamma! 🙂
Mamma e papà di sicuro non possono essere i genitori perfetti, ma ci saranno sempre per te! Noi ce la mettiamo tutta e tu ogni giorno ci insegni qualcosa di nuovo, e speriamo anche noi di riuscire ad insegnarti dei valori che ti potranno servire nel corso della tua vita!
Tanti auguri, amore nostro, da mamma Dagana e papà Pievo!
VSE NAJBOLJSE MOJ COPATEK!
Danes praznujemo tvoj tretji rojstni dan in ne morem verjeti, kako hitro so minila ta tri leta! Ne smemo pozabiti tudi tistih devet mesecev, ko ste bili v mojem trebuhu! Tisti petek 16., ko so me odpeljali v operacijsko sobo, nisem vedela kaj pricakovati. Bila sem nestrpen, zivcna in nisem mogla docakati, da te vidim in te vzamam v moje narocje! Pol ure kasneje sem slisala, ko je , anestezista rekla:» Kako je velik ta dojencek!” Kmalu po tem sem slisala tvoj jok in koncno sem te lahko tudi videla! Prva stvar, ki sem pomislila in katero sem rekla tvojemu ocetu: »Kako je grd!” Tehtal si 4200 g, v bolnico nisem prinesla niti enega kosa oblaciula, ki bi ti pristajal, vsi so bili premajhni! 🙂 Po par urah, ko so te zdravniki pregledali, okopali in ko koncno si odprl tiste tvoje modre ocke, tisti prvi vtis, da si grd, je bil pozabljen, bil si najlepsi dojencek na svetu! Od takrat so minila ze tri leta in zdaj si zivahen, trmast, nasmejan in zelo radoveden otrok! Tvoja prva beseda je bila: “tata”, ceprav danes zgleda, kot bi imel samo mamo! 🙂
Mama in tata prav gotovo nista popolna starsa, ampak vedno bosta tukaj za te! Trudiva se, in ti vsak dan naju naucis nekja novega, upava da te bova tudi midva lahko naucila vrednot, ki jih bos potrebovali v svojem zivljenju!
Tvoja mama Dagana in tata Pievo ti zelita vse najboljse!
By: Dragana Radosevic